Supervizija prostovoljskih skupin z ogledom zvezd v juniju 2015

V nedeljo, 21. 6. 2015, smo se člani zavoda Oreli okoli devete ure zvečer zbrali pred svetovalno pisarno v Kamniku ter se nato skupaj odpravili v Tunjice. Zvezde smo si ogledali prostovoljci – kot navadno vseh starosti – obetalo se nam je kvalitetno medgeneracijsko druženje.

Teleskop in veliko zanimivih informacij nam je zopet pripravil naš prostovoljec Janez – hvala lepa v imenu vseh udeleženih!

Današnji dan imenujemo tudi solsticij (čas, ko se Zemljina os vrtenja nagne direktno v smer Sonca). Na Zemljini severni polobli je to poletni solsticij, dan z največ dnevne svetlobe v letu. V večeru se je na nebo sem ter tja prikradel kakšen oblak. Kljub dolgemu dnevu je bil večer pravi za opazovanje nebesnih teles. Opazovali smo prekrasno zvezdno kopico, pa planet Jupiter, največji planet našega Osončja. Stari Grki so mu rekli Stilbon - Sveteč, tudi Zevs, Rimljani pa Jupiter. Ker je bila latinščina dolga stoletja uradni evropski jezik, se je prav to ime preneslo v vse jezike in se ohranilo do danes.

Najbolj zanimivo je bilo, ker sta bila Venera in Jupiter videti tako blizu skupaj. Pa seveda tudi to, da smo lahko fotografirali Luno preko teleskopa – slika.
Poleg nebesnih teles so nam družbo delale tudi zvezde, ki so bile med nami – vsak si je našel prijetnega sogovornika. Uživali smo v naravi, v srečanju različnih ljudi, ki nam je skupno to, da želimo pomagati drug drugemu. Seveda si znamo tudi narediti prijetno: pripravili smo si topel čaj, kavo, sok in tudi kakšen kozarec vina, nato pa smo iz bližnjega gozda prinesli suh les ter si sami zakurili ogenj. Ta ni bil dober le za gretje (čeprav nas je kar nekaj z veseljem posedelo ob njem). Nad njim smo si spekli klobasice in potešili lakoto.

Vzeli smo si tudi čas za praznovanje – Leo in Katja, dva prostovoljca iz srednješolske skupine, sta v kratkem praznovala rojstni dan. Na slastnih čokoladnih mafinih (hvala Janja!) smo jima prižgali svečke ter zapeli rojstnodnevno pesem, tako v slovenščini kot tudi v angleščini in nemščini. Sledila je še torta. Torej pravo praznovanje! Hvala tudi našemu prostovoljcu Dušanu za lepe fotografije.

Ta nedeljski večer je bil zelo lep in kvaliteten. Poleg novih poti reševanja stisk s terena, o katerih smo se z veliko vnemo pogovarjali na začetku srečanja, smo na novo odkrili raznolikost članov – prostovoljcev in bogastvo, ki ga s svojo raznolikostjo znanj in vedenj prinašamo drug drugemu. Vsi se radi srečujemo v zavodu Oreli.