Mednarodni dan starejših

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990, z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljalo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. Starostna meja, pri kateri naj bi se na splošno začela starost, ni določena. V Sloveniji običajno označujemo z besedo starejši osebe, stare 65 ali več let (65+).

Prebivalstvo Slovenije je 1. aprila 2020 sestavljalo 1.052.649 moških in 1.044.546 žensk. Delež žensk med državljani Slovenije je znašal 51,2 % (ta delež sicer zelo počasi upada že vrsto let); med tujimi državljani pa je bilo žensk 33,4 %

Osebe, stare najmanj 65 let, predstavljajo skoraj 20 % prebivalstva Slovenije, prevladujejo ženske.

1. januarja 2019 je bilo med vsemi prebivalci Slovenije 413.054 ali 19,8 % takih, ki so do navedenega datuma že dopolnili najmanj 65 let; 57 % teh oseb so bile ženske. 189 prebivalcev izmed teh je bilo starih 100 ali več let; od tega161 žensk. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se daljša; v Sloveniji se je v zadnjih 25 letih podaljšala v povprečju za oba spola za približno 7 let.

Število starejših višje od števila otrok

Indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 ali več let, in otroki, starimi manj kot 15 let, se v Sloveniji z leti povečuje; za leto 2019 znaša 131,7 (za ženske še precej več: 155,7). To pomeni, da je med prebivalci na vsakih 100 otrok povprečno več kot 131 oseb, starih najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz projekcij prebivalstva EUROPOP2018 že več kot 200; to pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.

V naši občini je bilo 1. januarja 2020 skupaj 29 925 prebivalcev, od tega 14 938 moških in 14 987 žensk. 

( vir SURS, dostopno na https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/ )

Delež starejših občanov v občini Kamnik narašča.

(Po primerjavi statističnih podatkov, ki smo jih izvedli iz dosegljivih statističnih podatkov SURS - vir: Statistični urad Republike Slovenije, dostopno na: https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/10_Dem_soc/10_Dem_soc__05_prebivalstvo__10_stevilo_preb__20_05C40_prebivalstvo_obcine/05C4002S.px/table/tableViewLayout2/).

Podatki o številu prebivalcev po starostnih pragovih nad 60 let v naši občini, v času od 2009 do 2020 so sledeči:

Tabela 1: Število ljudi v občini Kamnik po starostnih pragovih od 60 do 64 let, od 65 do 70 let, od 75 do 79 let, od 80 do 84 let in nad 85 let; od leta 2009 do leta 2020. (Vir: SURS; vsi podatki veljajo po 1.7. za izbrano leto; pripravil Zavod Oreli)

V desetih letih od leta 2009 do leta 2020 se je število starejših nad 60 let v naši občini povečalo za 1990 oseb, kar je 36,42 % porast starejših v naši občini v tem času.

Vzgoja za kvalitetno starost sega v rano mladost in preko vseh generacij; naša prizadevanja (kot so izobraževanja za zdrav življenjski slog, za prostovoljstvo in podobna) so dolgoročno ena od nujnih dejavnikov, ki močno vplivajo na podaljšanje kvalitetnega bivanja starostnika na njegovem domu.

Da bomo lahko čim dlje aktivni, zdravi in zadovoljni starostniki, si moramo prizadevati vse življenje. Človek je v vseh svojih življenjskih obdobjih biosociopsihološka celota, za dobro počutje morajo biti zadovoljene telesne, socialne in psihične potrebe. Vendar v življenju nismo nikoli popolnoma zdravi. Zato je pomembno, da znamo živeti tudi s težavami, da jih znamo premagovati, kolikor zmoremo v danem času in prostoru. Pomembno je zavedanje posameznika, da bolezen ni le usoda, ampak jo tudi sami “pridelamo”. Vzgajamo vse generacije v prizadevanja, da storijo vse, da ohranjajo in krepijo svoje zdravje. Če pa smo že zboleli, aktivno sodelujmo pri zdravljenju in ne obupajmo. Zato je znanje tako zelo pomembno.

 

Tabela 2: Število mladih ljudi v občini Kamnik po starostnih pragovih od 15 do 19 let in od 20 do 24; za vse od leta 2009 do leta 2020. (Vir: SURS; podatki veljajo po 1.7. za izbrano leto, razen za zadnje leto, ko veljajo od 1.1.2020. Podatke uredil Zavod Oreli)

V naših izračunih je zajeta starostna skupino mladih, ki jih združujemo v skupine prostovoljcev v naši občini, to je v starosti od 15 do 24 let. Njihovo število je v desetih letih večinoma padalo, le v zadnjih treh letih, od leta 2018 in v letu 2020, je zaznati rahel porast. V času od 2009 do 2020 se je število mladih v tej starostni skupini zmanjšalo za 616 oseb, kar pomeni 17,04%, če primerjamo leti 2020 in 2009, odkar Zavod Oreli spremlja podatke za našo občino.

 

Graf: Primerjava rasti števila starejših in upadanje mladih v občini Kamnik v letih od 2009 do 2020.

Po predvidevanjih OZN bo leta 2050 prvič v zgodovini število starejših v svetu preseglo število mladih. Po projekcijah EUROPOP 2008 za Slovenijo se bo leta 2060 delež prebivalcev, starih 65 in več let, povzpel na 35 odstotkov, medtem ko bo delež prebivalcev, mlajših od 15 let, znašal le slabih 13 odstotkov. Naraščanje deleža starejšega prebivalstva v posameznih državah je večinoma posledica demografskega prehoda z visokih stopenj rodnosti in smrtnosti na nizke stopnje in podaljševanja trajanja življenja ob rojstvu. Z razvojem medicine se je življenjska doba precej podaljšala. Če je v času Kristusa življenje trajalo povprečno 30 let, pred petimi stoletji povprečno 35 let, v začetku 20. stoletja približno 50 let, pa ljudje danes v povprečju živimo 75 let. Po predvidevanjih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi bila leta 2025 življenjska doba v najbolj razvitih državah daljša od 80 let. V Sloveniji naj bi po projekciji EUROSTAT leta 2050 pričakovano trajanje življenja ob rojstvu znašalo 79,8 let za moške in 85,2 leti za ženske.

Vsekakor  je življenje  starejše  populacije  odsev  družbenih  razmer  v  posamezni državi  in  kaže  na  odgovornost  pristojnih  organov.  V  Sloveniji  smo že  razvili različne  oblike  pomoči  starejšim,  vendar  to še  ni  dovolj,  da  bi  bila  družba  s  tem lahko  zadovoljna.  Glede  na  druge  evropske  države še  vedno  močno  zaostajamo  v prostovoljstvu, kar je potrebno razvijati že pri mladih.

Vse slike