Mednarodni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi

15. junij je leta 2011 Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodni dan ozaveščanja o nasilju. “Kot družba moramo biti občutljivi za pojave nasilja, diskriminacije in stereotipiziranja starejših, ga obsoditi in sankcionirati,” poudarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Nasilje nad starejšimi so vladne in nevladne organizacije, društva in skupine, ki bdijo nad to obliko nasilja, označile kot hudo socialno problematiko, so zapisali na spletnem portalu seniorji.info.
Tudi Zavod Oreli opozarja na problematiko nasilja nad starejšimi. Osebe z demenco so praviloma starejši ljudje in tudi njihovi svojci, ki za njih skrbijo, “niso več rosno mladi”. Obe skupini sta na svojevrsten način izpostavljeni morebitnemu nasilju. Skupni imenovalec tega pa je nepoznavanje in nerazumevanje bolezni pri svojcih. Zaradi tega se svojci pogosto ne znajo zaščititi pred spremenjenim vedenjem osebe z demenco, po drugi strani pa so tudi njihovi odzivi do svojca z demenco lahko neustrezni.
Zato lahko k zmanjšanju morebitnega medsebojnega nasilja med osebami z demenco in njihovimi svojci, največ prispeva ozaveščenost o bolezni, torej, poznavanje njenih znakov, pravil sporazumevanja z osebo z demenco in možnostmi, ki prispevajo h kakovostnejšemu življenju tako oseb z demenco kot njihovih svojcev.
To pa je tudi namen in cilj delovanja Spominčice, ki je s svojimi številnimi aktivnostmi že seznanila precejšen del Slovenije o demenci, s svojim delom pa namerava nadaljevati tudi v prihodnje.

Izjava Varuha človekovih pravic, Petra Svetine ob mednarodnem dnevu, je na povezavi:  http://www.varuh-rs.si/sporocila-za-javnost/novica/varuh-svetina-kot-druzba-moramo-biti-obcutljivi-za-pojave-nasilja-diskriminacije-in-stereotipizira/

VIR: povzeto po spletnih straneh – dostopno na. https://www.spomincica.si/?p=100651

KAJ JE DEMENCA

Demenca je najpogostejša bolezen starosti. Prizadene možganske funkcije, kot so spomin, mišljenje, govor ter prostorsko in časovno orientacijo. Demenca je kronična bolezen, ki počasi napreduje in je ni moč pozdraviti.

Običajno se demenca prične s pozabljanjem, ki se zrcali v izvajanju dnevnih aktivnosti; posledice so najpogosteje dela, ki ostanejo narejena »na pol« (oseba z demenco skuha kosilo, a ga ne postreže). Pozabljanje in postopna izguba spomina postaneta vse zahtevnejša, oseba z demenco pozablja stvari in hkrati ne ve, čemu le-te služijo (npr. pozabi ključe in ne ve, za kaj se uporabljajo). Najhuje bolezen prizadene osebe, ki so intelektualno aktivne.

“Je tisto, ko ne veš: ne kdo si, ne kje si, ne kdo so ljudje okrog tebe.”

(Jaša L. Zlobec)

VZROKI NASTANKA BOLEZNI

Vzroki za nastanek demence še niso pojasnjeni. S starostjo se tveganje za demenco strmo povečuje. Po raziskavah ima demenco le dober odstotek ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu število ljudi z demenco hitro raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60 odstotkov ljudi. Posamezniki namreč ne moremo vplivati na naš genski zapis, veliko pa lahko napravimo zase, če izberemo zdrav način življenja za naše telo, za naše možgane in duha. V Sloveniji je okoli 32.000 bolnikov z demenco, v Evropi pa več kot 9 milijonov.

Bolezni ne moremo pozdraviti, lahko pa z njenim zgodnjim odkrivanjem in diagnosticiranjem pripomoremo k učinkoviti upočasnitvi in ublažitvi simptomov.

ZNAKI DEMENCE

Prvi znaki demence so naslednji (povzeto po Spominčici):

1. Postopna izguba spomina.

2. Težave pri govoru (iskanje pravih besed).

3. Osebnostne in vedenjske spremembe.

4. Upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije.

5. Težave pri vsakodnevnih opravilih.

6. Iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari.

7. Težave pri krajevni in časovni orientaciji.

8. Neskončno ponavljanje enih in istih vprašanj.

9. Spremembe čustvovanja in vedenja.

10. Zapiranje vase in izogibanje družbi.

KAM PO POMOČ

Pri sumu na demenco obiščemo najprej osebnega zdravnika. Ta presodi, če potrebujemo pregled pri specialistu (pri nevrologu ali psihiatru) in v tem primeru napiše napotnico za nadaljnje preiskave.

V primeru potrditve bolezni svojci potrebujejo informacije, kako ravnati z osebo, ki ima demenco ter informacije o poteku bolezni. V tem primeru se lahko obrnete na Zavod Oreli (www.kamnik-starejsi.si ali telefon  031 395 400). Lahko se povežete naravnost na Slovensko združenje za pomoč pri demenci SPOMINČICO (www.spomincica.si ali na svetovalni telefon  059 305 555).

 KAKO ZMANJŠATI TVEGANJE ZA DEMENCO

Demenci se lahko izogibamo z aktivnim in zdravim življenjem: izvajanje rednih fizičnih in umskih aktivnosti, kakovostno spanje ter aktivno družabno življenje. Pomembno je tudi  uravnoteženo prehranjevanje (več malih obrokov dnevno), hrana mora biti pestra, raznovrstna, z malo maščob, soli in sladkorja ter bogata z vitamini in minerali. Priporočeno je izogibanje škodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje.

ŽIVLJENJE IN KOMUNICIRANJE Z DEMENTNO OSEBO

Življenje z osebo z demenco je zahtevno in od svojcev zahteva veliko znanja, potrpežljivosti in strokovne pomoči. Pri komunikaciji je potrebno uporabljati tehniko vodenja pogovora, ki poudarja izogibanje konfliktnim situacijam, naša ravnanja pa morajo biti smotrna in pomirjujoča. Izogibati se moramo nenadnim spremembam vsakodnevne rutine, v pogovoru moramo uporabljati kratke, jasne in preproste stavke. Osebe z demenco ne popravljamo ali vsiljujemo svojega mišljenja, spodbujamo njeno dobro voljo in smeh. Več o tem lahko preberete v knjigi »Živeti z demenco doma«, ki jo je izdala Spominčica (Ljubljana, junij 2017).

Zavod Oreli

Vse slike