Medgeneracijsko izobraževalno srečanje na temo sladkorna bolezen ali Diabetes Mellitus

26. septembra smo v prostorih OŠ Stranje pripravili skupaj z Društvom diabetikov Kamnik in učenci OŠ Stranje res prijetno in zelo dobro izobraževalno srečanje.

Predavanja so pripravili tako učenci kot tudi članici Društva; pravzaprav smo sodelovali vsi udeleženi, saj je bilo srečanje bolj aktivna delavnica kot predavanje. Letos smo bili usmerjeni v pridobivanje znanja o retinopatiji, bolezni oči, ki se pojavi kot posledica dolgotrajne sladkorne bolezni in o  zdravi prehrani, ki je nujni predpogoj, da sladkorni bolnik živi kvalitetno življenje kljub sladkorni bolezni.

Hvala vsem udeleženim, saj tako širimo preventivno znanje!

Da ga boste deležni tudi naši bralci, smo pripravili nekaj povzetkov o sladkorni bolezni.

Kaj sploh je sladkorna bolezen?
»Kot jo opredeljuje Mednarodna federacija diabetikov (IDF) Kronično stanje, pri katerem celice trebušne slinavke (pankreasa) ne proizvajajo dovolj inzulina oziroma pri katerem telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito rabiti. To glukozi (ki jo dobimo iz hrane) oteži prehod v celice, zato te ne morejo normalno delovati. Zmoti se tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
INZULIN (lat. insula = otok) je hormon, kemijsko beljakovina, ki jo izločajo beta celice v trebušni slinavki, natančneje v tako imenovanih Langerhansovih otočkih v trebušni slinavki. Koncentrat trebušne slinavke je bil za zdravljenje sladkorne bolezni prvič uporabljen leta 1922. Nekdaj so inzulin pridobivali iz goveje ali svinjske trebušne slinavke, danes pa ga proizvajajo tako, da neki bakteriji ali plesni z genetskim inženiringom vsilijo, da ga izdeluje, potem pa izcedek očistijo. Tako pridobljeni inzulin je povsem enak človeškemu in ga imenujemo tudi humani inzulin.«
(Povzeto po viru: http://www.diabetes-zveza.si/sl/kaj-je-diabetes )

Kateri so tipični klinični znaki za nastanek sladkorne bolezni?
To so:
•    povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) - poliurija
•    s tem povezana dehidracija in huda žeja - polidipsija
•    slabo počutje
•    izguba teže
•    zmanjšana odpornost

Delitev sladkorne bolezni glede na nastanek:

Tip 1 (otroški diabetes - od inzulina odvisna sladkorna bolezen)
Pojavi se v otroštvu in mladosti (največ v puberteti) oziroma do 30. leta starosti;  je avtoimunska bolezen;    njegova osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove; verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je 2 do 5 odstotkov; če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, 30 odstotkov;     zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja ;  z boleznijo tipa 1 je obolelih okrog 10 % diabetikov, med njimi so otroci (v Sloveniji jih je okrog 300).

Tip 2 (starostni diabetes)
Je najpogostejša oblika sladkorne bolezni: ima jo približno 95 % vseh diabetikov;  osnova je verjetno genetska;     ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju (lahko ga je celo preveč);   odpornost na inzulin se s starostjo povečuje (če je za to dedna osnova); hiperglikemija je sprva zmerna, nato se povečuje;    pri zdravljenju zadoščajo dieta in antidiabetične tablete, sočasno je treba zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno (zvečan krvni sladkor, zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje. Z leti lahko bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami. Tako k nastanku kot k slabšanju bolezni pripomorejo neustrezne življenjske okoliščine (neprimerna prehrana, prevelika telesna teža, premalo gibanja, stres)

Prehodna hiperglikemija med nosečnostjo  (nosečnostna sladkorna bolezen)
Gre za sladkorno tipa 2;  nastane zaradi hormonskega stresa in (v 90 odstotkih primerov) s porodom izgine. V starejšem obdobju (po 40. letu starosti) se hiperglikemija pogosto ponovi.

Po zadnjih podatkih Diabetes Atlasa je bilo leta 2015 na svetu  415 milijonov odraslih z diabetesom. Število naj bi se po ocenah do leta 2040 zvišalo na 642 milijonov bolnikov, oziroma deset odstotkov odraslega prebivalstva. Po predvidevanjih se bo v Afriki število diabetikov do leta 2040 podvojilo.  
Na leto umre zaradi diabetičnih zapletov 5 milijonov ljudi na svetu.

Do 70 % diabetesa tipa 2 lahko preprečimo ali vsaj odložimo njegov nastanek. S spreminjanjem življenjskih navad in zdravim življenjskim stilom bi lahko preprečili 160 milijonov primerov do leta 2040.

V Sloveniji je okrog 125.000  ljudi z diagnozo sladkorne bolezni. Delež prebivalcev s sladkorno boleznijo s starostjo narašča, tako jo ima 22,2 % prebivalcev, starejših od 75 let in 16 % starih od 65 do 74 let.

Ostale slike v Galeriji.