Intervizijsko in supervizijsko srečanje v juniju 2020

Kot navadno vsako leto vsaj enkrat skupno, sicer pa v manjšem obsegu za posamezno skupino večkrat, smo tudi letos izvedli skupno intervizijsko in supervizijsko srečanje.


Intervizija je metoda učenja, pri kateri majhna skupina kolegov s podobno stopnjo strokovne usposobljenosti in delovnih izkušenj daje supervizijo drug drugemu s pomočjo vprašanj, ki se porajajo v njihovem delovnem okolju. V skupini prevzema vlogo supervizorja vedno nekdo drug. Tako se člani skupine učijo eden od drugega in hkrati drug drugega spoznajo. Skozi proces se člani učijo reflektiranja in razvije se odgovornost prostovoljcev. 


Metode intervizijskega in supervizijskega dela so: metoda reševanja problema ali incident metoda, metoda »stop«, metoda asociacije in metoda »kako naj«. V vlogi supervizanta je bila direktorica Zavoda Oreli, Martina Ozimek, dipl. soc.del. Vlogo supervizanta sta deloma prevzemali tudi dve študentki socialnega dela, ki sta naši prostovoljki že preko 5 let, Janja Šlebir in Particija Robar.

Po uradnem delu, kjer smo predali izkušnje drug drugemu in se dogovorili, kako naprej, smo izvedli tudi neformalni del, ki je velika nagrada našim prostovoljcem in jih še bolj povezuje v skupine ter jim da voljo za delo naprej. Ni namreč lahko obdržati članov skupin in usmerjati skupine, da ohranjajo svoje poslanstvo in delo v daljšem časovnem obdobju.
 

Zmagovalna prostovoljska ekipa pri igri

Zmagovalna prostovoljska ekipa pri igri "podkvanje", supervizija, pletenje venčkov iz marjetk.

Izmenjava izkušenj, srečanje prostovoljcev, medgeneracijsko srečanje; pesem s kitaro, ples s harmoniko, mladi se učijo »podkvanja«, srednješolsci in študentje so pripravili igre, izpoved prostovoljke in skupno reševanje težav na terenu.

Izmenjava izkušenj, srečanje prostovoljcev, medgeneracijsko srečanje; pesem s kitaro, ples s harmoniko, mladi se učijo »podkvanja«, srednješolsci in študentje so pripravili igre, izpoved prostovoljke in skupno reševanje težav na terenu.