Drugi Orelijev večer "Človek in umetnost"

V četrtek, 17. 11. 2016, smo v pisarni Zavoda Oreli gostili gospoda Marka Trobevška, ki je vodil drugi tematski Orelijev večer z naslovom Človek v kulturi in umetnosti. Človek je svoj najbolj subjektiven pogled na svet pogosto izražal z umetnostjo – na tem predavanju smo se osredotočili na to, kako je to počel v srednjem veku.

Da pa bi lahko razumeli umetnost srednjega veka, moramo razumeti srednji vek sam in okoliščine, v katerih so umetnine tedaj nastajale. Zaradi močnega vpliva krščanstva na ljudi tistega časa ljudje niso ustvarjali v druge kot sakralne namene, saj so vse generacije živele v pričakovanju konca sveta. Literatura je bila tako preveč pomembna, da bi bila umetnost – biblija je veljala za najboljšo kadarkoli napisano literaturo in skoraj bogoskrunsko bi bilo poskušati napisati kaj boljšega. So pa, poleg obilice verskih knjig, v srednjem veku nastale mnoge ljubezenske pesmi, razvili so rimo, metrum na osnovi poudarjenega in nepoudarjenega zloga ter sonet, v pesmi o niču pa se kaže esteticizem, ki je ponovno nastopil šele ob koncu 19. stoletja.

V srednjem veku se je močno razvila glasba. Bila je pomembna veda, sodila je namreč med sedem tistih, ki so jih univerzitetno poučevali, in je bila postavljena ob bok astronomiji in geometriji. Lotevali so se je računsko, logično, povezovalno, čeprav značilni gregorijanski koral večinoma še nima ritma je enoglasen. V srednjem veku se razvije tako ritem kot tudi uvedba več glasov, ki iz dvoglasja nato preide v večglasje.

Skozi likovno umetnost  srednjega veka se zrcali iskanje izraznosti, ki po svoji natančnosti in preciznosti močno nazaduje od antične. Predstavljali so podobe , katerih lastnosti so bile zabrisane, vse osebe so si bile podobne, vsi obrazi obrnjeni v isto smer. Perspektive niso razumeli. V slike so skušali ujeti čustva, razpoloženja – so izrazne. Prelom na tem področju doseže Giotto, italijanski slikar, ki v svojih slikah močno napreduje v slogu in izraznosti. Spoštovali so ga, kljub temu da so na ostale slikarje gledali kot na obrtnike.

Med največjimi dosežki srednjeveške umetnosti  štejemo razvoj in postavitev gotske katedrale. S svojo višino raste proti nebu in se približuje Bogu, obiskovalca  pa očara s svojo svetlostjo in barvitostjo vitražnih oken.